Tako krepostna, plemenita zdi
se moja draga, ko se s kom pozdravi,
da sred besede jezik se zaustavi
in se pred njo povesijo oči.
In v hvali, ki oglaša se za njo,
gre, skromna in s ponižnostjo odeta,
in zdi se, kot da z onega je sveta,
prišla pokazat čudež na zemljo.
Kdor vidi jo, presunjen vztrepeta
in skoz oči vanj lijejo radosti,
ki jih razume le, kdor jih uživa,
in z njenih usten zdi se, da razliva
se blagi duh ljubezni, poln sladkosti,
ki srcu "Ljubi!" tiho šepeta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar