Tone Pavček - Črni muc

O, črni muc, o ti falot,
ki vsako noč mi prečkaš pot,
nikar ne beži pred menoj,
čuj, pravim ti, da se ne boj.

Samo pobožal bi ti rad
hrbet teman in lepi vrat.
Saj tudi jaz menda imam
za božanje pripravno dlan.

Samo tega nihče ne ve,
samo tega nihče ne ve...
Vsaj ti ne beži mi s poti.
O, ne posnemaj, muc, ljudi.

Tone Pavček - Preproste besede

Treba je mnogo preprostih besed,
kakor:
kruh,
ljubezen,
dobrota,
da ne bi slepi v temi
na križpotjih zašli
s pravega pota.

Treba je mnogo tišine, tišine
zunaj in znotraj nas,
da bi slišali glas,
tihi, plahi, pojemajoči glas
golobov,
mravelj,
ljudi,
src
in njih veličine
sredi krivic in vojska,
sredi vsega tega,
kar ni
kruh,
ljubezen
in ne dobrota.

Tišine, tišine. Srca samo
naj merijo čas,
kažejo pota.

Josip Murn Aleksandrov - Kje tihi si mi dom

In še in še in vedno bolj
prši sneg, naletava,
in sam sem sredi večnih polj
in noga se mi pogrezava.

Kje tihi si mi dom,
ti sreča moja prava?
Nocoj, kedaj te videl bom,
ti sreča moja prava?...

Prostrane dalje mrak molči,
prši sneg, zamrzava...
ah, v srce, zdi se, naletava.

Tone Pavček - Pesem

Pojem na ravno poljé,
na ravno poljé, kjer žito cvetè,
naj mi pod prsti bilke šume,
naj se mi zemlja odpre.

In bom poslušal, kako drhti,
in se bom skril med njene dlani,
da tam pri njej na sredi poljà
žalost ne bo me našla.

Tone Pavček - Sreča

Sreča ni v glavi in ne v daljavi,
ne pod palcem skrit zaklad.
Sreča je, ko se delo dobro opravi.
In ko imaš nekoga rad.

Srečko Kosovel - Bele zvezde

Bele zvezde se sipajo
v zelena polnočna polja,
srce bi hrepenelo, ljubilo,
a glej: srce ne zna.

Ne zna in ne more ljubiti,
glej, in če ljubi, taji ...
Glej, in če ljubi, se šali,
in če ljubi, zaman hrepeni.

Ah, kaj bi o ljubezni
pravil posvetnim ljudem
te bele lahti bom ljubil
in ljubil bleščeči diadem.

Tone Pavček - Vsak človek

Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu ...

Vsak tiho zori,
počasi in z leti,
a kamor že greš, vse poti
je treba na novo začeti.

Tako živimo ljudje.
Vsak zase krmari k pogrebu.
Svetloba samo
nas druži kot zvezde na nebu.

A včasih so daleč poti,
da roka v roko ne seže,
a včasih preblizu so si,
da z nohti lahko
srce kdo doseže ...

Od tega menda
človek umre,
od tega z neba
se zvezda ospe.