Jože Udovič - Znamenja ljubezni

Iskala sem, kar govori
ognjeni jezik, kar odkriva
podobo duše, ki gori,
ker le v plamenu je vsa živa,

iskala s srcem zbeganim,
iskala sem drevo cvetoče,
razcvelih jablan rožni dim,
misleč, da vabi te mogoče,

da ti beseda, ki iskri
valovom v ustih se neštetih,
kdaj do srca spregovori,
te gane dvoje brez objetih,

gozdov jesenskih zlati žar,
ki slast poletnih dni sežiga -
a večna znamenja ti niso mar,
ves svet ti je zaprta knjiga.

Josip Murn Aleksandrov - Ob Rabeljskem jezeru

Glej, tiho, mirno in pokojno
pred mano jezero leži,
trepečejo le drobni valčki,
kot da srebrni dež rosi.

Nebo prečisto je in jasno
in od toplote mi zveni -
v srcu mojem vsa bližina,
daljava vsa spet v srcu zablešči.

France Prešeren - Sila spomina

Drug ti je v skrbno nastavljene mreže
nestanovitno zasačil srce;
vendar na mene še nekaj te veže,
kaj da je, komaj med nama se ve.

Marsikdaj se govorica ti zmeša,
ko me zagledaš med drug'mi ljudmi,
marsikdaj tvoje oko me pogreša,
iščeš okoli me s plašnim' očmi.

Večkrat, ko vtrujena praznega hrupa,
v mislih zamaknjena sama sediš,
vsili v spomin se ti pevec brez upa,
stari čas skoraj nazaj si želiš.

Marsikdaj, ko ti tvoj ljubi zapoje,
sreče v ljubezni se baha vesel,
v srcu te zbadajo pesmice moje,
ki jih od njene nesreče sem pel.

Sama sodila si pred me nemilo,
sama me zmerom še sodiš ostro;
pravijo vendar, da slabo plačilo,
kdor me pri tebi zatoži, dobo.

Trdna med nama vzdiguje se stena
'z brezna globoc'ga do strmih nebes;
vendar ne vzdrža želj skrivnih plamena,
da bi ne mogel on švigniti čez.

Ne pozabiti jih, so te prosili
drugi, ne moje prevzetno srce;
v mislih ti niso, al' mene po sili
pomnila boš ti do zadnjega dne.

France Prešeren - Pevcu

Kdo zna
noč temno razjasnit', ki tare duha!

Kdo ve
kragulja odgnati, ki kljuje srce
od zore do mraka, od mraka do dne!

Kdo uči
izbrisat' 'z spomina nekdanje dni,
brezup prihodnjih oduzet spred oči,
praznoti vbežati, ki zdanje mori!

Kako
bit' hočeš poet in ti pretežko
je v prsih nosit' al' pekel al' nebo!

Stanu
se svojega spomni, trpi brez miru!