Ivan Minatti - Samotno je tod

Samotno je tod.
Kam naj grem?
Toliko ljudi je.
Z zlatom v očeh,
s kamnom v rokah,
s srcem iz drobiža,
z medenimi usti.
Kam naj grem?
Rožam je tod tesno
in drevesa
hlipajo za zrakom.

V mrežo računa,
v noro kroženje elektronov
ujeta
trepečejo srca,
ptice in ribe,
vse dobre, majhne stvari.
Bose noge
ne vedo več za skrite steze
v travi,
mrtva pada pesem
pticam iz grl
- ptice ne znajo gnezditi
na vejah traverz,
na steblih žerjavov -,
reka mrmra temno pesem
in oči rib
so tope od groze.

Tesno je tod.
Vzel bom za roko
rože, drevesa,
ptice in ribe,
vse dobre, majhne stvari -
a kam naj gremo?
Kam?