Le Bog ve za moj strašni skriti greh,
kako sem se branila te roditi.
Drhtela sem med upanjem in strahom,
ko si imelo,dete moje, priti.
In so te k prsim dali mi, rekoč:
"Z otrokom ti življenje novo vzide!"
A moj pogled se je le k vratom kradel
in upala sem:morda le še pride.
Kako pozabim naj bridkost, da sem
zavoljo tebe toliko zgubila?
Umrla bi, a treba je živeti.
Do smrti v tebi njega bom ljubila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar