Bolj nežna nego dih,
ki plah in tih
čez talo gre ledino,
bolj bežna nego ptic
je lastovic
let nad vode gladino;
tihotna kakor spev,
ki vsak odmev
ubranost mu premoti,
samotna kakor soj,
ki nad teboj
hiti polnočne poti;
je tajna misel, glej,
ki v duši tej
dviguje k tebi krila
in vendar vse zemlje
slast in gorje
nista je premeknila ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar