Rad pri nekomu bi posedal,
uspaval bi rad ga nocoj.
Rad bi te zibal in gledal,
bedel bi in sanjal s teboj.
Edini v hiši bi vedel rad:
hladna bila je noč.
Poslušal bi tostran in onstran vrat,
tebe in svet zibajoč.
Ure bijoče kličejo se
in čas je prozoren do dna.
In spodaj pozen tujec gre
in moti tujega psa.
Potem je spet mir. Položil drhte
sem nate velike oči:
držijo te nežno in te spuste,
če se kaj premakne v temi.
Pesem sem znala od svojih ... šestnajsti let. Tudi zbirko imam doma. Pri skoraj 62 letih sem ugotovila, da so se mi posamezni deli izmuznili iz spomina. Vtipkala sem avtorja in začetne vrstice in tu je bila ... vsa ... v vsem svojem sijaju ... hvala ...
OdgovoriIzbriši