Ko vležem se k počitku,
odet z blazino in nočjo,
podobo ljubeznivo
pred sabo mi zre oko.
In kakor hitro spanec
mi trudne oči zapre,
se ta mi slika v hipu
pretihotapi v sne.
A ne zbledi mi zjutraj,
ko sen je moj končan;
potem jo nosim v srcu
povsod ves božji dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar