Sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet;
preziral smrad njegov sem, nisem v prahu ril
s koleni, z ragljo laskavih besed,
ne lic v smehljaj koval, ne na vse grlo vpil
kot tujih ust odmev; krivičen bi mi bil,
kdor bi me k takim štel; med njimi sem živel,
a tujec sem jih bil; v mrtvaški sem zavil
se prt njim tujih misli; in bi še živel,
da ni razum od lastnih misli otopel.
Sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet;
a naj bo viteško slovo! Verujem v to,
da so - če prav jih nisem našel v teku let -
obljube, ki drže in upi, ki ne mro,
in čednosti usmiljene, ki nam na tko
pogubnih zank, da tu in tam srce
še čuti, ko se bližnjemu solzi oko,
da so stvari, ki skoraj so to, kar se zde,
da srečna ni le sen in ne svoboda le ime.
Romanje grofiča Harolda; Gorge Gordon Byron
.......ki namNE tko pogubnih zank ..... pa še ....da SREČA ni le sen.
OdgovoriIzbrišiTo je pesem in vsebinsko je zelo pomembna vsaka črka ni opravičila za zatipkavanje.